Ljudje vsako leto samo v Evropi zavržemo v smeti kar 180 kilogramov živilskih odpadkov na prebivalca. To pomeni, da povprečni Evropejec v smeti odvrže za kar 250 evrov hrane. V Evropi torej ogromne količine hrane roma v smeti, v veliko državah tretjega sveta pa prebivalci stradajo in zaradi podhranjenosti tudi umirajo. Kako spremeniti naš odnos do hrane in se do nje začeti obnašati bolj spoštljivo?
Problem zavržene hrane je v prvi vrsti človekoljuben problem, v drugi vrsti pa gre s hrano v smeti tudi vaš denar. Čeprav povprečno v smetnjake roma kar 180 kilogramov hrane na človeka na leto, bi morala biti ta številka po ocenah prehranskih strokovnjakov precej nižja – ocenjujejo, da bi smela biti količina »nujnih gospodinjskih odpadkov« nekje okoli 26 kilogramov na leto. Kako lahko pridemo do te številke?
En način je gotovo primerno in učinkovito shranjevanje živil, ki jih nakupimo. To pomeni, da živila shranjujemo tako, da jim kar se da podaljšamo njihovo obstojnost in rok trajanja. Nekaj lahko storimo že s tem, da v hladilniku naenkrat nimamo odprtih treh paštet, dveh mlek ipd. Druga stvar, ki pomaga ohraniti svežino hrane, pa je shranjevanje živil s pakiranjem le-teh v vakuumske vrečke. Živila, ki jih shranimo z vakuumskim pakiranjem, ostanejo sveža in zdrava v nekaterih primerih kar do trikrat dlje, kakor če bi jih hranili odprte v hladilniku oziroma v zamrzovalniku. Vrečke za vakuumsko pakiranje tako pomagajo, da hrano shranimo in nato še svežo zaužijemo ter jo s tem rešimo pred tem, da bi pristala v smeteh.
Gostovanje spletne strani je lahko zelo zapleteno ali pa zelo preprosto. Veliko je odvisno od tega,...
Citroen DS4 je avtomobil nove generacije, ki so ga pri Citroenu razvili za vse tiste kupce, ki...