Čeprav naša družba na splošno postaja vedno bolj strpna, pa se predvsem na straneh črne kronike še vedno (pre)večkrat znajdejo poročila o napadih na drugačne, zlasti na pripadnike skupine LGBTI, najdemo pa informacije tudi o rasizmu, ki ga izkazujejo uradne osebe v srečanjih s predvsem temnopoltimi ljudmi.
Kaj je diskriminacija
Zagovornik načela enakosti definira diskriminacijo kot vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti, v Sloveniji pa je diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine prepovedana. Osebne okoliščine pa so različne prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja, ali statusi, ki so trajno in nezdružljivo povezani z določeno osebo, njeno lastnostjo in identiteto, ali pa jih oseba ne spreminja zlahka ter na podlagi katerih se oblikujejo različne skupine oseb in odnosi njihove pripadnosti tem skupinam. To so: narodnost/etnično poreklo, rasa, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spol, spolni izraz, spolna usmerjenost, spolna identiteta, kraj bivanja, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba, državljanstvo druge EU ali tretje države.
Diskriminacija v delovnem okolju
Diskriminirani smo lahko na različnih področjih življenja in tako trg dela in delovne sile iz polja diskriminacije nikakor nista izključena. Pri zaposlitvi lahko pride do različnih diskriminacij, na primer mati samohranilka zaradi svojega družinskega statusa ne dobi zaposlitve, iz podjetij so izločeni starejši od 55 let, podjetje ne želi zaposliti delavca invalida ali pa mu omogočiti izobraževanja, ker stavbe niso invalidsko prilagojene itd.
Potrebno pa je opozoriti, da vsako neenako obravnavanje še ni diskriminacija. Če do drugačnega in manj ugodnega obravnavanja prihaja iz drugih razlogov, ki ne izvirajo iz zgoraj navedenih osebnih okoliščin, o diskriminaciji ne moremo govoriti, vendar pa to ne pomeni, da je tako ravnanje dovoljeno. V pomoč pri odločitvi ali gre za diskriminacijo ali ne so vam na voljo sledeča tri vprašanja:
- Ali je oseba bila, je ali bi lahko bila obravnavana manj ugodno?
- Ali je podana osebna okoliščina, zaradi katere je oseba bila, je ali bi lahko bila obravnavana manj ugodno?
- Ali je podan primerljivi enak ali podoben položaj, v katerem je oseba bila, je ali bi lahko bila obravnavana manj ugodno?
V primeru, da je bil odgovor na vsa tri vprašanja pritrdilen, gre za diskriminacijo.
Boj proti diskriminaciji na delovnem mestu
Sekcija managerk pri Združenju Manager se je boju proti diskriminaciji na delovnem mestu pridružila s svojim priznanjem Vključi. Vse. Začetki priznanja segajo v leto 1991, ko je Sekcija začela s podeljevanjem priznanja Ženskam prijazno podjetje. Leta 2002 se je priznanje preimenovalo v Managerkam prijazno podjetje, od leta 2017 pa je priznanje z novim imenom Vključi. Vse postalo še bolj vključujoče. Za leto 2019 je bilo priznanje podeljeno družbi AMZS, d.o.o., ki jo vodi Lucija Živa Sajevec, priznanje pa si je družba zaslužila s politiko zaposlovanja, ki je spolno enakopravna in daje možnost tudi zaposlenim nad 55 let. V letu 2018 je priznanje šlo v roke podjetju Droga Kolinska, kjer sta oba spola enakopravno zastopana, 22 % vodstvenih položajev zasedajo mlajši od 40 let in 22 % starejših od 55 let, kot prvi v Sloveniji pa so pridobili tudi certifikat Starejšim prijazno podjetje. Leta 2017 pa si je priznanje prislužilo podjetje Varis Lendava, ki se s svojo kadrovsko politiko zavzema za uravnoteženost in raznolikost na vseh položajih.