V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu ni več dvoma, da avtomatizacija igra ključno vlogo v prihodnosti sodobnih podjetij. Ta tehnološka revolucija spreminja način, kako podjetja delujejo, proizvajajo, inovirajo in se prilagajajo spremenljivim tržnim razmeram. S tem pa se postavlja vrsta vprašanj in izzivov. Eno izmed najpomembnejših je prav gotovo vprašanje kako avtomatizacija vpliva na delovna mesta?
Nova delovna mesta ali brezaposlenost?
V ospredju je vprašanje, ali stroji uničujejo ali ustvarjajo delovna mesta. Prvi primer je preprostejši za razumevanje. Stroji prihranijo delo, kar pomeni, da ostane manj dela za človeka.
Drugi primer vključuje upoštevanje posledic. Bolj ko je nekaj poceni za proizvodnjo, večje bo povpraševanje po tem izdelku. To pomeni, da lahko več ljudi dobi zaposlitev.
Vidimo torej, kako širitev mehanizacije na vse panoge industrije lahko poveča pozitivne učinke. Več ljudi zaposlenih pri proizvodnji več različnih izdelkov, ki so bolj zahtevni, ob višjih plačah in manj napora.
Računalniška tehnologija pa omogoča avtomatizacijo ne le fizičnega dela, temveč tudi tako imenovanega “kognitivnega” dela. Raziskave napovedujejo povečanje brezposelnosti predvsem pri belih ovratnikih in sektorju nekaterih preprostih storitev. Ekonomski argument je preprost: Večja produktivnost pomeni hitrejšo gospodarsko rast, večje potrošništvo, večjo povpraševanje po delovni sili in s tem večjo ustvarjanje delovnih mest. Seveda se mnenje publike od te trditve nekoliko razlikuje.
Prihodnost avtomatizacije
Problem pa je tudi družben. Zagotoviti, da se sadovi povečane produktivnosti prenesejo na množico ljudi v obliki višjih plač in več novih delovnih mest. Od politike države ter vsakega posameznega podjetja je odvisno, kako se bo javno mnenje o produktivnost in pozitivnem vplivu avtomatizacije na delo v proizvodnji razvilo v prihodnosti.
Covid-19 je prav tako imel velik vpliv na diskurz o avtomatizaciji. Vredno je opaziti tri učinke, ki so se razvili zaradi pandemije. Prvi je pospešitev avtomatizacije, drugi je povečanje avtomatskega nakupovanja, tretji pa povečanje dela od doma.
Zgornji učinki bodo zagotovo ostali v svetu ter se dodatno razvijali še v prihodnih letih. Zaradi strahu pred novo pandemijo po Covidu-19 ter še prej po pandemiji SARS-a bodo delovna mesta z večjo stopnjo fizične bližine, kot so trgovina, gostinstvo, prosti čas in zdravstvena nega najbolj verjetna za avtomatizacijo.
Avtomatizacija pa se bo v nekolikšnem smislu gotovo uvedla na prav vsakem delovnem mestu na samo v proizvodnji in nekaterih storitvenih dejavnostih. Vredno pa je poudariti to, da je treba spodbuditi vlade po svetu naj začnejo z posredovanjem subvencioniranih naložb, saj bo v nasprotnem primeru financiranje avtomatizacije privedlo do dodatnega koncentriranja industrije v velikih podjetjih in stečaja mnogih malih in srednje velikih podjetij, ki si novih tehnologij ne bodo morala privoščiti.